Trump odšel, Putin prišel. Veličasten sprejem za "starega prijatelja" v Pekingu

Kitajski predsednik Ši Džinping je v sredo zjutraj z veliko slovesnostjo sprejel ruskega predsednika Vladimirja Putina. V Veliki dvorani ljudstva sta začela pogovore le nekaj dni po tem, ko je Ši na istem mestu gostil ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

V središču Pekinga so za ruskega predsednika pripravili slovesen sprejem: kitajski vojaki so stali v formaciji, medtem ko je vojaški orkester igral rusko in kitajsko himno. Otroci so mahali z ruskimi in kitajskimi zastavami ter v kitajščini vzklikali pozdrave dobrodošlice, preden je dvojica vstopila v Veliko dvorano, poroča Guardian.

Pogovori med voditeljema so se začeli s krajšim tako imenovanim srečanjem v "ozkem formatu", na katerem je sodelovalo manj delegatov in kjer so razpravljali o občutljivih vprašanjih. Nato sta voditelja skupaj s svojima delegacijama nadaljevala srečanje v "širšem formatu". Kitajski zunanji minister Vang Ji, ki je Putina pozdravil ob njegovem torkovem večernem prihodu v Peking, naj bi se sestal tudi z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom.

Putin odnose med državama označil za najboljše doslej, Ši o krizi na Bližnjem vzhodu

Po poročanju kitajskih državnih medijev je Ši v uvodnem nagovoru dejal, da si morata državi medsebojno pomagati pri nacionalnem razvoju in prenovi, ob tem pa opozoril, da svetu grozi vrnitev k "zakonu džungle", kjer prevlada močnejši.

Putin, za čigar je to prvi obisk v tujini letos, je v svojem uvodnem govoru odnose med državama medtem označil za najboljše doslej ter poudaril, da Moskva ostaja zanesljiv dobavitelj energije sredi trajajoče krize na Bližnjem vzhodu ter ob tem zagotovil, da je trgovina med njunima državama zaščitena pred zunanjimi vplivi in negativnimi trendi na svetovnih trgih. Kitajska je sicer največja trgovinska partnerica Rusije in kupuje skoraj polovico njenega izvoza nafte.

Putin je Šija tudi povabil na obisk Rusije prihodnje leto. Ši je sicer Rusijo nazadnje obiskal maja lani.

Ši je v pogovoru s Putinom ocenil, da so razmere na Bližnjem vzhodu na "kritični točki" in da trenutno prehajajo iz vojne v mir, po navedbah BBC poročajo kitajski mediji. Poudaril je, da je konec sovražnosti nujen in da bi bilo nadaljevanje konflikta "nesprejemljivo".

"Moj predlog za ohranjanje in spodbujanje miru na Bližnjem vzhodu v štirih točkah si prizadeva za nadaljnjo gradnjo mednarodnega soglasja in želi prispevati k umirjanju napetosti, deeskalaciji konfliktov in spodbujanju miru," je dejal Ši. Omenjeni predlog, ki ga je Ši predstavil prejšnji mesec, spodbuja mirno sobivanje, nacionalno suverenost, vladavino prava na mednarodni ravni in usklajen pristop k razvoju in varnosti, poroča BBC.

Državi podpisali več kot 20 različnih dogovorov

Voditelja sta bila navzoča pri podpisu več kot 20 različnih dogovorov med državama. Predstavniki ruske in kitajske delegacije so podpisali dogovore s področij trgovine, tehnologije, intelektualne lastnine in znanstvenega raziskovanja, poroča britanski BBC.

Ši je nato v izjavi za medije dejal, da morata Kitajska in Rusija ostati strateška opora druga drugi. Napovedal je, da bosta ohranjali strateško komunikacijo in izmenjavo na vseh ravneh, okrepili pa bosta sodelovanje na področju umetne inteligence in tehnoloških inovacij.

Kitajska in Rusija bi morali odločno igrati vlogo "odgovornih velesil", da bi zaščitili mednarodno pravičnost in se zoperstavili "vsakemu enostranskemu ustrahovanju in dejanjem, ki spreminjajo zgodovino", je še povedal Ši. Državi pa sta po besedah ruskega predsednika zavezani neodvisni zunanji politiki in na mednarodni ravni igrata vlogo stabilizacijskih sil.

Deklaracija o "večpolarnem svetovnem redu"

Voditelja sta podpisala tudi deklaracijo o "večpolarnem svetovnem redu", ki jo je v ruščini objavil Kremelj, poroča tiskovna agencija Reuters. V njej sta Ši in Putin opozorila, da "svetovne razmere postajajo bolj kompleksne". Po njunih besedah se globalna prizadevanja za mir in razvoj soočajo z novimi tveganji in izzivi, poleg tega pa obstaja nevarnost razdrobljenosti mednarodne skupnosti in vrnitve k "zakonu džungle".

"Poskusi številnih držav, da bi enostransko upravljale svetovne zadeve, celotnemu svetu vsiljevale svoje interese in omejevale suvereni razvoj drugih držav v duhu kolonialne dobe, so propadli," piše v deklaraciji, v kateri pa ni navedenih imen konkretnih držav.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes za ruske medije izjavil, da se Rusija in Kitajska še nista dokončno dogovorili o več milijard dolarjev vrednem projektu izgradnje plinovoda Moč Sibirije 2, za katerega si Moskva prizadeva že leta. A po njegovih besedah sta državi dosegli načelno soglasje glede poteka trase in načina izgradnje plinovoda. Toda doreči morata še nekatere podrobnosti in pripraviti jasno časovnico projekta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.